|
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
obisk gozdu. Oko mu ne bo ve� plavalo po deblu ali vejah hojke, bukve, bresta ali javora. Ni� ve� ne bo z gospodarskim o�esom ocenjeval dreves za posek in pro- dajo. Kdo vse je hodil po njegovem gozdu? Pri hi0 i je od dvainpetdesetega leta preteklega stoletja. Oni stari stri�- ki, ki so �e pred petdesetimi leti pomrli, so ga trebili grmovja in trepetlike. Za malico in ju�ino so pekli krom- pir, lovili v zanke srnjake in jelene, da so se pre�ivljali pri gozdnem delu. Kleli so po italijansko, ker so bili v itali- janskih vojskah. Bili so verni, sitni, toda priklenjeni na rodni dom. Kadar so se skregali s staro Rebrovko, oblastno in trmasto �eno, so vzeli v vre�o krompir in sol, jabolka in hru0 ke, stare pu0 ke in sekire, krivce in vrvi ter od0 li v gozd, 0 e predno se je naredil dan. S seboj so v�a- sih vzeli tudi njega, malega Rebrovega. Vse to je bilo dale� pred veliko vojno, skoraj na za�etku tega stoletja. Strici, bili so trije, so ve�krat govorili, da je lep0 e de- lati v gozdovih ali tudi spati, kakor pa poslu0 ati pridige osornega starega tr0 kega �upnika Len�ka, ki je vedno grozil s peklom in vsem hudim na onem svetu. Strici so obiskovali cerkev, ali �e je �upnik le preve� grozil fara- nom, so se strici na tihem smejali in v �epu dr�ali fige. Ti fantek, zapomni si, da je na0 gozd bolj veljaven, ka- kor govori Len�ek. Vsi trije so se hehetali. On, 0 e majhen 234 VA�KA KRONIKA BESeDA de�ek, jih je poslu0 al. Bili so stra0 no veliki jedci. Tudi po dve kili mesa je pojedel vsak. �e domov so ga nesli. Po- menkovali so se in vzdihovali po mo�nem in dobrem vinu, ki so ga pili na Bene0 kem, ko so bili 0 e avstrijski voj0 �aki. Ti mali fantek, da bo0 vedel, dosti smo popili vina in pojedli fazanov, gosi, makaronov in dobrega ri�a. Tako je bilo. Poslu0 al jih je in zrl na 0 ume�e hoje, ki so bile takrat v najlep0 i rasti. Strici so mu ve�krat poka- zali mejnike in podrobno so mu povedali o lastnostih posameznega drevesa. Rebrov misli na drevje, ki 0 umi in na strice. Kdo vse je obiskoval gozd? Doma�i ljudje in lovci, oglarji, tesa�i, vozniki, voja0 ki dezerterji in nedeljski izletniki, va0 ki zaljubljenci in srnjad, planinski orel in kragulji, polhi in veverice. Vse ple0 e pred njim, gozdovi, drevje, strici, oto�na pokojna �ena Katrica, ki ni nikoli obiskala goz- da, �eprav jo je prosil, da bi 0 la z njim. Ne, Katrica je bolj ljubila knjige in nedeljske sprehode ob njivah. Veter je mo�no zavel �ez gozd. Kro0 nje so je�ale. To je�anje mu je dobro delo. Glava mu je klonila in klobuk padel z glave. Megla se mu je delala pred o�mi. Veter je divjal po vsem gozdu in odna0 al s seboj vse Rebrovo hrepenenje in spomine na minula leta. Tisto vetrovno popoldne je pod staro bukvijo zaspal za vedno. 235 VA�KA KRONIKA BESeDA �O�eta dolgo ni domov,� je zve�er Janko dejal Milki, ki je na klavirju igrala �ajkovskega. �Ej, na0 o�e, njemu sta no� in dan enaka,� je smeh- ljaje se dejala Milka in za�ela igrati Griega. �Milka, re�em ti, da se bom 0 e letos poro�il. Kdo bo vedno poslu0 al te sitne stare tete?� �Kakor ho�e0 ,� mu je odvrnila. �Mene bodo najbr� prestavili drugam. Sprla sem se s 0 olskim in0 pektorjem. Rekla bom o�etu, da pripravi nekaj dote in born 0 la.� �Kaj pa gozdar Gregorka?� �Kaj bo Gregorka, reven besedni zaklad ima. Govori eno in isto, o gozdu in divja�ini. Na kulturo se toliko razume kot ti na te�ke simfomje,� je s posmehom odvr- nila in nehala igrati. Ker ga tudi drugega dne ni bilo domov, so ga za�eli iskati. Janko je naprosil Klan�nikovega Matijo, da sta 0 la v gozd. Bil je lep zimski dan. Lahen veter je pihljal �ez gozdove, ko sta lezla v strmino Skrajnega vrha. Ob zna- menju, kjer je preminil stari gozdar, so bile zataknjene sve�e ro�e. Pri znamenju je kle�ala ostarela �enska in dvigala kvi0 ku roke. �Ne more in ne more ga pozabiti,� je tiho zamrmral Matija. Ko jo je natan�no pogledal, je opazil, da je to ona zna- na grofica, ki je obiskovala preminulega gozdarja. Gozdovi so orumeneli. Bukovo listje se je prelivalo v �udovitih lepih jesenskih barvah. Dih jesenskega dne 236 VA�KA KRONIKA BESeDA jima je udaril v obraz. �Lepa jesen,� je dejal Matija. Jan- ko je bil brezbri�en za lepote jesenske narave v gozdu. Mislil je samo na o�eta. Globok kes ga je ob0 el ob misli, da ni o�eta vedno poslu0 al. Vi0 je gori na Srpanovem lazu se je pasel trop srn in srnjakov. Po nebu je plaval planinski orel. Plaval je tako, kot bi bil sam nad gozdovi. Po nebu so se podili �rno sivi oblaki, znanilci prihajajo�ega de�ja. �Doma bom ostal in po �ensko bom 0 el v tiste kraje, kjer si jo ti dobil,� je tiho dejal Janko. ��as je, da se tudi ti o�eni0 ,� je rekel Matija in mu porogljivo oponesel: �Janko, do okrajnega glavarja mi- dva ne bova pri0 la. Preve� jih je, ki se gnetejo za tistimi polo�aji.� �Samo, da se o�etu ne bi kaj zgodilo. Dogodilo se je, [ Pobierz całość w formacie PDF ] |
Odnośniki
|