|
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
obrnil. Toda Ron in Hermiona sta ga zgrabila za roke. "Ne moremo nazaj," ga je prepri~eval Ron, ki je bil bled ko stena. "^e bodo izvedeli, da smo ga obiskali..." Hermiona je dihala plitvo in neenakomerno. "Kako so mogli?" je izdavila. "Kako so mogli?!" "Pridita, gremo," je skozi stisnjene zobe rekel Ron. Odpravili so se proti gradu in tema je vse hitreje ovijala grajski park. "[kraba, pri miru bodi," je ostro za{epetal Ron in se z roko hitro prijel za prsi. Podgana se mu je spet posku{ala izviti. Ron se je nenadoma ustavil in jo poskusil potisniti globlje v `ep. "Pa kaj ti je, trapa neumna? Bodi, no, pri miru... Aua! Ugriznila me je!" "[{{{t!" ga je mirila Hermiona. "Vsak trenutek bodo pri{li iz ko~e..." "^e pa... no~e biti... pri miru!" [krabo je bilo ne~esa na smrt strah in na vso mo~ si je prizadevala pobegniti iz Ronovega `epa. "Pa kaj je s tabo?" Takrat ga je Harry zagledal. Krivo{ap se jim je s telesom nizko nad tlemi plazil naproti, {iroko razprte rumenkaste o~i pa so se mu v temi srhljivo lesketale. Harry ni vedel, ali jih ma~ek vidi ali samo sledi [krabinemu cvile`u. ^esa prijetnega gotovo ni naklepal. "Krivo{ap!" je zaje~ala Hermiona. "Ne, {{c, pojdi stran! Krivo{ap, pojdi stran!" Toda ma~ek se jim je {e naprej potuhnjeno pribli`eval... "[kraba, ne!" Prepozno. Podgana se je izvila iz Ronove dlani, padla na tla in jo ucvrla, kar so jo nesle no`ice, Krivo{ap pa je planil za njo. Ron je sko~il izpod pla{~a nevidnosti in se pognal v temo, {e preden sta ga Harry in Hermiona lahko ustavila. "Ron!" je zacvilila Hermiona. S Harryjem sta se spogledala, nato pa stekla za njim, toda pla{~ ju je pri tem mo~no oviral. Hitro sta se ga otresla, in ko sta zdrvela za Ronom, je zaplapolal za njima kakor zastava. Pred sabo sta sli{ala Ronove stopinje in njega samega, kako vpije na ma~ka. "Spravi se stran! Poberi se! Pridi, [kraba..." Temu je sledil zamolkel udarec; Ron se je o~itno vrgel za [krabo. "Pa te imam! Spokaj, ma~kon..." Harry in Hermiona bi se skoraj spotaknila obenj in v zadnjem trenutku sta sko~ila prek njega. Ron je {e vedno le`al na tleh, [krabo pa je `e stla~il v prsni `ep; treso~o se kepico je pokrival z obema rokama. "Ron... hitro... Skrij se pod pla{~..." je zasopla Hermiona. "Dumbledore in minister... bosta vsak trenutek tu..." A {e preden so se pokrili s pla{~em, {e preden so pri{li do sape, so zasli{ali, kako se jim pribli`uje nekaj velikega. [ape, ki so udarjale od tla, so se jim bli`ale z neznansko naglico... in `e so zagledali gromozanskega, kot oglje ~rnega psa z bledimi o~mi. Harry je segel po palici, a prepozno - pes se je pognal nanj in ga s sprednjimi tacami podrl na tla. Harry je na obrazu `e za~util vro~o sapo, stra{ni ~ekani so se razprli tik pred njegovim vratom... Toda pes se je odrinil tako mo~no, da ga je vrglo prek Harryja in zavalil se je po tleh. Harry, ki se je spra{eval, koliko reber mu je polomil pes, je posku{al vstati in spet je zasli{al jezno ren~anje. Pes se je postavil pokonci in se pripravil na nov napad. Tedaj je Ron sko~il na noge. Ko je pes sko~il na Harryja, je Ron prijatelja odrinil vstran in namesto da bi zver zasadila zobe v Harryjev vrat, jih je v Ronovo roko. Harry se je zakadil v `ival in ji izpulil za dve polni pesti dlake, toda pes je Rona `e vlekel za sabo, kot bi bil lutka iz cunj. Potem pa je nenadoma zavr{alo in nekaj je Harryja tako mo~no udarilo po glavi, da ga je spet vrglo po tleh. Sli{al je, kako je Hermiona kriknila od bole~ine in tudi ona je padla. Zame`ikal je, saj mu je poto~ek krvi s ~ela stekel za o~ala. Omoti~no je tipal za ~arovni{ko palico. "Lumos!" je zamrmral, ko jo je na{el. Palica je osvetlila debelo deblo; [krabi so sledili pod vrbo mesarico! Pes pa je molel svojo veliko glavo skozi luknjo, ki je zevala med drevesnimi koreninami. Rona je ritensko vlekel vanjo - divje se mu je upiral, toda njegova glava in trup sta `e izginjala pod zemljo... "Ron!" je zavpil Harry in stekel proti njemu. A mo~na veja je s smrtonosno hitrostjo {vignila skozi zrak, da se je moral umakniti nazaj. Zdaj so iz zemlje kukale le {e Ronove noge in da ga pes ne bi zvlekel {e globlje, jih je zataknil pod eno izmed korenin. Potem pa je stra{no po~ilo. Ronova desna noga se je zlomila in v naslednjem trenutku je ves izginil pod vrbo. "Harry! Pojdiva po profesorje!" je vzkliknila Hermiona. Tudi njej je tekla kri, le da je njo vrba usekala prek rame. "Ne! Tista po{ast ga bo prej po`rla, nimava ~asa..." "Ampak sama se ne bova prebila do luknje pod deblom..." [e ena veja je {vignila mimo njiju, pri ~emer je vejice stiskala skupaj, da so bile kakor ~lenki mogo~ne pesti. "^e se je lahko pes, se bova tudi midva!" je zasopel Harry, skakal zdaj sem, zdaj tja in tako posku{al priti mimo podivjanih vej, ki so `vi`gale skozi zrak. Toda koreninam drevesa se ni pribli`al niti za ped. "Na pomo~, na pomo~," je obupano {epetala Hermiona in negotovo cepetala na mestu. "Prosim, pomagajte nama!" Krivo{ap se je pognal naprej. Kakor ka~a se je zvijal med vejami, ki so udarjale po tleh, nazadnje pa je s taco pobo`al gr~o na spodnjem delu debla. Vrba je otrpnila tako nenadno, kot bi se v hipu spremenila v marmornat kip. Niti njeni listi se niso zganili v lahnem no~nem vetru. "Krivo{ap!" je nejeverno vzkliknila Hermiona. Nato je tako mo~no zgrabila Harryja za roko, da se je zdrznil od bole~ine. "Kako je vedel, s ~im se jo pomiri?" "S tistim psom sta prijatelja," je mra~no razlo`il Harry. "Zadnji~ sem ju videl skupaj. Pridi, greva. Pa pripravi palico." V nekaj sekundah sta `e bila ob deblu. A {e preden sta pokleknila k luknji, je Krivo{ap bliskovito {vignil vanjo. Harry je {el za njim; skozi luknjo se je zrinil z glavo naprej in zdrsnil navzdol po steptani prsti. Kmalu se je zvalil v nizek rov. Krivo{ap je stal nekaj korakov pred njim in o~i so se mu ble{~ale v svetlobi Harryjeve palice. ^ez nekaj trenutkov je pridrsela v rov tudi Hermiona. "Kje je Ron?" je za{epetala s prestra{enim glasom. "Pojdiva za ma~kom," je rekel Harry, se sklonil in se odpravil za Krivo{apom. "Kam pelje ta predor?" se je ~ez nekaj ~asa izza njegovega hrbta oglasila Hermiona. "Ne vem... Na Ravbarjevi karti je sicer ozna~en, ampak Fred in George sta rekla, da nikdar nista {la skozenj. Nekam prek roba zemljevida pelje, gotovo v Meryascoveeno." Hodila sta, kolikor hitro sta mogla, toda vsake toliko ~asa sta se morala spustiti na vse {tiri, tako nizek je bil rov, ki mu ni bilo konca. Zdelo se je, da je dolg vsaj toliko kot tisti, po katerem se je Harry `e dvakrat odtihotapil do Medenega carja. A zdaj ni razmi{ljal o sla{~icah. Preve~ se je bal za Rona, ki ga je gromozanski pes o~itno zvlekel vse do konca rova, morda {e dlje... Hitro je vdihnil, se {e bolj sklonil in pospe{il korak... Rov se je za~el vzpenjati, malo zatem pa je zavil. Krivo{ap je izginil neznano kam, Harry pa je namesto njegovih o~i pred sabo zagledal zaplato mrakobne svetlobe, ki je naznanjala konec predora. Oba s Hermiono sta za trenutek postala, zajela sapo, nato pa se previdno odpravila naprej. Dvignila sta vsak svojo palico, da bi ~im [ Pobierz całość w formacie PDF ] |
Odnośniki
|