|
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
hi0 nem pragu �utim: Nh, nh, v tretjem nadstropju imajo 305 PRE�ERNOVE HLA�E BESeDA poletje! V tretjem nadstropju namre� stanuje gospo- dar po0 tar Magister in se poleti zelo poti, zlasti v noge. Dame pa spoznam z zavezanimi o�mi, katera je kate- ra, po parfumih, in kadar nam pride gospa botra v vas, jo duham �e okoli vogala oziroma njeno obleko oziro- ma naftalin. Nekatere obleke pa ne deht� po naftalinu nego po plesnobi in ne vem, kateri parfum je lep0 i. Drugi nosovi ne duhajo vsega tega in imajo mir in so zadovoljni in so sre�ni bolj so sre�ni nego moj nos! Kaj ima moj nos od svojega daru, da duha parcelo in po- letje in morje in naftalin in plesnobo? Ako bi bil pes, da, potem bi bila stvar druga�na in bi bil imeniten! Toda kakor re�eno, nisem in zato trpim s svojim nosom jako bridke ure. Posebno trpim in pravijo, da sem siten, kadar kaj vo- ham in ne vem, kaj je in odkod, in mi potem ne d� miru, dokler ne izvoham, odkod je in kaj. A ni to nikaka sit- nost, nego je ob�utljiva lastnost mojega nosu. Tako je bilo tudi oni ve�er in se je takisto izkazalo, da nisem siten, le moj nos da ima poseben dar. Lepo sem bil legel, na�gal si elektriko poleg postelje in segel po literaturi na posteljni omarici. Literaturo na posteljni omarici zelo �islam in nikdar ne zaspim brez nje. Litera- tura ustvarja spanju jako izobra�eno in dostojno podla- go. 306 PRE�ERNOVE HLA�E BESeDA Se�em tedaj po knjigi in jo odprem. Isti hip pa nh, nh, nekaj mi dehti! Kak0 en je to vrag? Ali je kaka di0 ava, tako reko� smrdljiva, ali od koderkoli odmeva drobec alkohola ali bencina ni treba dosti, da ga je le za spo- min, pa ga je mojemu nosu dovolj. Povoham odejo nh, nh povoham blazino nh, nh morebiti se je kuhinjski oblasti kod kaj polilo! Ne, oboje je v redu! Tako iskanje in ugibanje me silno moti, mi prepodi spanec in potem lahko vso no� vsrkavam zrak, ali 0 e di0 i, po �em in odkod. Dejal sem: ��ena, kak0 en je to vrag, ki smrdi okoli postelje? Ali ni� ne �uti0 ?� Je �ena dvignila nos in zmajala glavo, da se ne �uti prav ni� in da je bila soba zve�er temeljito prezra�ena. Seveda ne �uti kdaj je 0 e kaj �utila! Na glasu ji po- znam: gotovo misli, da sem siten. Vstal sem. Ta stvar se mora dognati, sicer vso no� ne zatisnem rodnega o�esa. Morebiti je za sna�enje prevneti kuhinjski organ karkoli v sobi sna�il s 0 piritom ali bencinom, to se ve�krat do- gaja. Potem se pa v no�ni atmosferi bud� kaki valovi, pa ti je nos, kdor ga ima0 , izro�en najbridkej0 im mukam in nevarnostim mrkega obupa! Svetilka ob postelji se sveti v sumljivi ble0 �obi. Povo- ham svetilko nh, nh nak, svetilka je nedol�na ka- kor novorojeno jagnje. 307 PRE�ERNOVE HLA�E BESeDA Grem z nosom okoli kljuk nh, nh in okoli 0 ip nh, nh nikoder ni sledu za ni�emer. Potem je 0 e umivalnik tisti kraj, kjer gnezdijo obilni vonji, to so razni pripomo�ki za zobe, za lase in za tisto ko�o, ki se ji pravi polt in je nima vsakdo. Puhti pa vsa 0 ara vsaka svoj posebni duh, �e ni trdno zaprta ali za- ma0 ena. O, vsak dan pridigujem, tako re� da je treba pokriti ali zama0 iti ali kakorkoli! Toda so moji nauki le bob v gluha u0 esa. Stopil sem torej k umivalniku, predajal vse stekleni- ce in 0 katle in tube in jih povohal nh, nh; to pot ni bilo lasu krivde na umivalniku!-� Neverjetno! Grem nazaj v posteljo nh, nh, naj me plenta pes, ako ne smrdi! Po 0 piritu smrdi, po pokvarjenem, pa naj me �ena 0 e tako pomilovalno gleda in s skrbjo. Kaj, �e se je kuhinji ob �istilnih njenih prizadevanjih polilo kaj po tleh in se sedaj v no�ni stratosferi dviga iz skritih zati0 ij smrad in se 0 iri! �e nikdar me ni varal moj nos in me ne vara tudi to pot ne. �Oh,� je vzdihnila �ena, �prehladil se bo0 . Prosim te, ulezi se. Morebiti se ti samo zdi in bo �e minilo. Potre- ben si samo po�itka!� Kdor se mi ho�e zameriti, drugega mu ni treba, nego da izre�e dvome o mojem nosu. Postal sem hud in uka- zal �eni: �Odpri usta in dahni vame!� Kajti v�asih vza- 308 PRE�ERNOVE HLA�E BESeDA me kake kapljice zoper �elodec, tiste kapljice imajo jako raznovrsten duh. Dahnila je vame ne, ni� ni bilo! Obupan sem zopet legel v posteljo in si preko nosnic polo�il robec. In da ne bi mislil na smrad in 0 pirit, sem zopet segel po literaturi. Toda sem duhal tudi skozi robec. O, o, o! In sem stokal in mrmral in godrnjal in zraven �ital, in kar sem �ital, je bila jako pou�na povest o jako skrbni gospodinji in materi, neumorno se je sukala po hi0 i in hlevu. Pridna deca pa se ji je veselo igrala na dvori0 �u in najmlaj0 i je vpra0 al mamo, kdaj da bo ve�erja, la�en da je. In je sploh bla�eno zadovoljstvo po�ivalo na tem za- �etnem poglavju. Ta �as pa se s ceste za�uje hre0 �e� glas. Bil je o�e, iz kr�me mu je kolovratil korak, iz ust pa mu je neznosno smrdela �gana pija�a. Stoj! Nh, nh? Ta pijanec iz povesti je bil oni skriti vir smradu, ki me je preganjal in ga je �util moj nos iz knjige in me je mu�il! O, nisem bil siten, siten nisem nikdar, le nos imam izredno ob�utljiv! To sem povedal �eni in je spoznala svojo krivdo in bila pora�ena. Potem sem pa sko�il iz postelje, odprl ok- no in venkaj zagnal knjigo s smrdljivim pijancem, ven- kaj v Ljubljanico. Pa me je tisti hip zadu0 ilo izdihnil sem in umrl. Venci se hvale�no odklanjajo. 309 PRE�ERNOVE HLA�E BESeDA Kajti sem bil pozabil, da Ljubljanico regulirajo moj nos ne prena0 a regulacije. In sem bil mrtev in ne vem koliko �asa bom. Regulacije vem da ne bodo ustavili zaradi mojega nosu. To ne bi bilo preudarno. Toda bodo morebiti na0 li kaj drugega. Na primer bodo morebiti natisnili popra- vek, da regulacija ne smrdi. Natisnjeni popravki vsikdar in povsod jako u�inkujejo. Natisnjenemu popravku se nemara tudi moj nos ne bo upiral. Ali pa bodo ukazali kak0 no izdatno padavino. Ali da bo vsaj vsak tretji dan nedelja ob nedeljah ni smrad ne pol toliko smrdljiv kakor ob delavnikih. Pa se utegnemo zopet videti. [ Slovenec, 21. junija 1931 ] 310 PRE�ERNOVE HLA�E BESeDA Iz bele�nice letovi0 �arja daj je �as za to, spodobi se, pa sem postal leto- Zvi0 �ar, tako reko� �prometni tujec� in sem upo0 te- van v statistiki, na zglasilnem uradu in v narodnem gos- podarstvu. Pa se �loveku prav zdi in po0 teno, da je kon�no vendarle koderkoli upo0 tevan. In so doma�ini v tem letovi0 �u tudi druga�e silno postre�ni in pozorni in naravnost po�rtvovalni. Npr. kar se ti�e prahu na cesti. Tukaj ga 0 krope in za- tirajo z jako hvalevredno vnemo in brez slehernega ozi- ra na trud in stro0 ke. Toda ga ne 0 krope in zatirajo za- radi sebe, nego po�enjajo to zgolj zaradi letovi0 �arjev. Kajti so doma�ini pametni ljudje in preudarni in brez predsodkov. Dobro vedo, da je prah na cesti zgolj pri- rodni zakon, in so ga vajeni in so ga u�ivali njih o�etje [ Pobierz całość w formacie PDF ] |
Odnośniki
|