|
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Ni re�eno, da mu niso nastavili pasti in zdaj opazuje- jo, kaj bo naredil. Nehote se ozre po bivalniku. 273 IKSION BESeDA �e ni vse skupaj preizkus, do kod bo 0 el. Prekleta reva sem, si re�e. Beden bojazljivec. Nikamor ne bom pri0 el, ker so pustili v meni strah, strah pred ne- doumljivim, strah pred vrati, ki se odpirajo v neznano. Klical sem �e blagodejno smrt, �elel sem si jo, zdaj pa vem, da se je pravzaprav bojim. Ker odpreti ta izhod lahko pomeni tudi smrt. Premakni se, 0 leva 0 levasta! Zberi mo�, odpri si vra- ta, katera si si iz�agal z nezasli0 ano muko in potrpe�lji- vostjo! Zakaj, zakaj ne morem? Sumar ob�uti, kako mu polzijo solze po licih. Kr�evito steguje roke k poklopu odprtine, vendar se ga ne dotak- ne. Kakor da bi bil pred izhodom neviden zaporni zid. Jo�e Sumar nad svojo nemo�jo in �love0 ko bednostjo. Ne bo se pretolkel do spoznanja. Ukinili ga bodo kot hro0 �a v nevednosti in nezavednosti. Iz�istili kot nad- le�no �u�elko. Bil je v kolesju nekega uredja, deloval je v njem, odslu�il in nikoli ne bo zvedel, pri �em je sode- loval. Pa bi najbr� moral samo izbiti ta prekleti poklop in pogledati, kaj je zunaj . . . Hlipa in ob�uti, da mu zmanjkuje zraka. Najprej se mu zdi, da ga du0 i v prsih lastni strah in nemo�. 274 IKSION BESeDA Potem pa, ko se zaduha 0 e kar naprej pove�uje, ga spreleti mrzel srh: odvzemajo mu kisik! Prime se za grlo in za�ne hlastati za zrakom. Pa vdi- huje izdihanino, ki jo ob�uti v plju�ih kot puhlo pezo. Pri0 el je torej �as ukinitve. �e malo, pa bo po njem. Za- du0 ili ga bodo. Izhod! V smrtni grozi plane Sumar k slepemu izhodu in se z vso mo�jo upre vanj. Ne bi bilo treba. Poklop se lahkotno odpre: v bivalnik vdre mo�na, nenavadna svetloba, ki presvetli notranjo osvetlitev. In sve� zrak. Oslepljen od neznane svetlobe Sumar pohlepno vdi- huje odre0 ilno sapo. Ni�esar ne vidi, samo globoko diha in ob�uti, da zrak vonja po neznanih vonjavah. Potem se mu o�i po�asi navadijo na novo svetlobo in pred njim se iz lu�i in barv izoblikuje povsodna pokraji- na. O�aran gleda preprogo zelene trave, ki raste pred izhodom, cvetlice, ki so vtkane med njo v �ivih barvah; naprej �ez travnik je drevo, drevo ko0 ato, oblistano z listjem in oblo�eno z okroglimi plodovi; potok te�e in �ubori, pti�ji 0 �ebet mu curi v u0 esa. Zelena ravan se v dalji preliva v pobo�ja, pora0 �ena s temnimi gozdovi, nad vsem tem pa se vzpenjajo sive skalnate gmote gora, ki kronajo obzorje s svojimi zasne�enimi vrhovi. In ne- 275 IKSION BESeDA bes je moder, moder kot najbolj modra presojna kri- stalovina. Strmi Surnar v prizor pred sabo in za�ne samogibno iskati v desnem kotu obzorja izpis, ki bi mu povedal, kaj predstavlja slika, ki se mu prikazuje. Vendar ne odkrije svetlopisnega �rkovja. Zave se, da to ni prikazovalnica. Prikazovalnica kljub vsej izpopol- njenosti ne premore tak0 ne globine, ne take son�ne svetlobe, ne barv, ki jih gleda. �To je pravi svet,� glasno ugotovi in se zdrzne ob last- nem glasu, tako je zaverovan v prizor pred sabo. Nikakr0 nega velikega mr�a ni, ne brezzra�ja, ne smrtosevja. Zemlja torej ni v oblaku vesoljskega prahu in ne zamira. Pred njim je svet, ki �ivi: veter veje in maje travo, nosi semenje po zraku, ne0 teto kodeljic plahuta mimo, pti�i se spreletavajo, �u�elke bren�e; sonce sije in razsipa svojo blagodejno �arkovje skozi ozra�je. Nezna- ni vonji, ki jih sapa prina0 a v bivalnik, so najbr� vonjave cvetja, trave in bujnega rastlinja v okolici. U0 �ipne se, dotakne se lic in vek: buden je, veke ima odprte, to niso sanje, ni prikazovalnica. Nih�e ne more tega ponarediti. Zdaj razume predmr�evce, da jim no- bena globinska slika ni mogla nadomestiti zunanjega sveta in da so vsi po vrsti odklonili �ivno infuzijo in po- mrli. 276 IKSION BESeDA Ker pravi svet je nenadomestljiv. Samo en sam sam- cat pogled v to prostornino, v to prostrano prostost, v svetlobo pravega sveta je dovolj, da si o�aran in za�aran. Globoko vdihuje pravi zrak, kri mu polje po �ilah in v sebi ob�uti tako sre�o, da je je kar preve� samo zanj. Poklicati mora Brindo. Naj dru�ica vidi lu� sveta, naj vidi jutro v vsej jutranji lepoti; ker to, kar gleda, je �as jutra, ki se preve0 a v dan: sonce 0 e ni visoko, sence so po0 evne in svetloba ima poseben lesk. Dobro si je za- pomnil jutra, ki si jih je predvajal v prikazovalnici. �e- prav so bila le senca tega, kar vidi zdaj, so mu vendar pripomogla, da razpozna pravo jutro. Res mora po Brindo. Da bo videla, kako borno svet- lobno skalo premore osrednji logosintski sklop. Barve in svetloba v ozunju se ne morejo niti primerjati z umetno lu�jo v bivalnikih. Odtrga se od odprtine in gre k vratom v Brindin bi- valnik. Morda si nekje globoko v sebi pa le �eli potrdi- tev svojega videnja. Morda le ne verjame popolnoma svojim o�em. Pri�akoval je, da zunaj ne bo na0 el mr�a, pa ga je vendar presenetilo. In ne more razumeti, �emu vse to? �emu slepenje ljudi, da Zemlja umira? Pritisne na odpiralno tipko in vrata se odpro. Mora se spet navaditi na bivalni0 ko lu�, ki prevladu- je v Brindinem predelu. 277 IKSION BESeDA Potem zagleda svojo dru�ico golo in razkre�eno na le�i0 �u, nanjo pa nalega Rami in jo med ob�evanjem stiska za vrat. Oba sta zaripla, du0 ita se in vse ka�e, da je tudi njima zmanjkovalo kisika, dokler ni odprl vrat. Z grenkobo se nasmehne: pozabil je, da je danes pre- izkusni dan in da jih najbr� preizku0 ajo z zaduho. In Brinda izrablja preizku0 njo za svojo bolestno naslado, kajti o�itajo�e ga pogleduje. �Moti0 me, Sumar,� nejevoljno re�e. �In odkod sve� zrak, ko preizku0 nja 0 e ni preklicana?� �Brinda, moram ti nekaj pokazati,� zavzeto re�e Su- mar. �Pa ne more0 malo po�akati? Ne vidi0 , da me Rami nateguje?� �Vidim, vendar mislim, da te bo kot veliko nadzorni- co dneva in no�i zanimalo.� �Sumar, nisem 0 e kon�ala. In pokvaril si mi ob�evan- je. Pravkar mi je prihajalo, igrala sva se, da me Rami davi, ti pa vstopi0 in mi spusti0 v bivalnik sve� zrak.� �Oprosti, nisem vedel . . .� �Kaj nisi vedel! Potem si zapomni: kadar je preiz- ku0 nja z du0 enjem, se z Ramijem igrava davljenje. Zmo- til si me. In kak0 na �udna svetloba prihaja iz tvojega prekata . . .� �Saj to ti ho�em pokazati. Res te nisem imel namena motiti.� 278 IKSION BESeDA �Zdaj je vse pokvarjeno,� vzdihne Brinda. �Kaj pra- vi0 , Rami, bi nehala?� �Kakor ho�e0 ,� zasoplo odgovori mladec in 0 e naprej vztrajno obdeluje Brindo. �Zaradi mene kar nadaljujta. Pa pridi pozneje,� v za- dregi re�e Sumar in se ho�e umakniti. �Po�akaj!� ga zadr�i Brinda. �Bo0 kar tako 0 el? Te ni� ne moti, da u�ivam z drugim?� �Ne vem . . .� �Sli0 ala sem, da ste senzorji ob�utljivi na te stvari, da poznate celo ljubosumnost . . .� �Lagal bi, �e bi rekel, da mi je vseeno,� prizna Sumar. Res mu je grenko v notrini, ko gleda svojo dru�ico v [ Pobierz całość w formacie PDF ] |
Odnośniki
|