|
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Ni reãeno, da mu niso nastavili pasti in zdaj opazuje- jo, kaj bo naredil. Nehote se ozre po bivalniku. 273 IKSION BESeDA âe ni vse skupaj preizkus, do kod bo 0 el. Prekleta reva sem, si reãe. Beden bojazljivec. Nikamor ne bom pri0 el, ker so pustili v meni strah, strah pred ne- doumljivim, strah pred vrati, ki se odpirajo v neznano. Klical sem Ïe blagodejno smrt, Ïelel sem si jo, zdaj pa vem, da se je pravzaprav bojim. Ker odpreti ta izhod lahko pomeni tudi smrt. Premakni se, 0 leva 0 levasta! Zberi moã, odpri si vra- ta, katera si si izÏagal z nezasli0 ano muko in potrpeÏlji- vostjo! Zakaj, zakaj ne morem? Sumar obãuti, kako mu polzijo solze po licih. Krãevito steguje roke k poklopu odprtine, vendar se ga ne dotak- ne. Kakor da bi bil pred izhodom neviden zaporni zid. Joãe Sumar nad svojo nemoãjo in ãlove0 ko bednostjo. Ne bo se pretolkel do spoznanja. Ukinili ga bodo kot hro0 ãa v nevednosti in nezavednosti. Izãistili kot nad- leÏno ÏuÏelko. Bil je v kolesju nekega uredja, deloval je v njem, odsluÏil in nikoli ne bo zvedel, pri ãem je sode- loval. Pa bi najbrÏ moral samo izbiti ta prekleti poklop in pogledati, kaj je zunaj . . . Hlipa in obãuti, da mu zmanjkuje zraka. Najprej se mu zdi, da ga du0 i v prsih lastni strah in nemoã. 274 IKSION BESeDA Potem pa, ko se zaduha 0 e kar naprej poveãuje, ga spreleti mrzel srh: odvzemajo mu kisik! Prime se za grlo in zaãne hlastati za zrakom. Pa vdi- huje izdihanino, ki jo obãuti v pljuãih kot puhlo pezo. Pri0 el je torej ãas ukinitve. ·e malo, pa bo po njem. Za- du0 ili ga bodo. Izhod! V smrtni grozi plane Sumar k slepemu izhodu in se z vso moãjo upre vanj. Ne bi bilo treba. Poklop se lahkotno odpre: v bivalnik vdre moãna, nenavadna svetloba, ki presvetli notranjo osvetlitev. In sveÏ zrak. Oslepljen od neznane svetlobe Sumar pohlepno vdi- huje odre0 ilno sapo. Niãesar ne vidi, samo globoko diha in obãuti, da zrak vonja po neznanih vonjavah. Potem se mu oãi poãasi navadijo na novo svetlobo in pred njim se iz luãi in barv izoblikuje povsodna pokraji- na. Oãaran gleda preprogo zelene trave, ki raste pred izhodom, cvetlice, ki so vtkane med njo v Ïivih barvah; naprej ãez travnik je drevo, drevo ko0 ato, oblistano z listjem in obloÏeno z okroglimi plodovi; potok teãe in Ïubori, ptiãji 0 ãebet mu curi v u0 esa. Zelena ravan se v dalji preliva v poboãja, pora0 ãena s temnimi gozdovi, nad vsem tem pa se vzpenjajo sive skalnate gmote gora, ki kronajo obzorje s svojimi zasneÏenimi vrhovi. In ne- 275 IKSION BESeDA bes je moder, moder kot najbolj modra presojna kri- stalovina. Strmi Surnar v prizor pred sabo in zaãne samogibno iskati v desnem kotu obzorja izpis, ki bi mu povedal, kaj predstavlja slika, ki se mu prikazuje. Vendar ne odkrije svetlopisnega ãrkovja. Zave se, da to ni prikazovalnica. Prikazovalnica kljub vsej izpopol- njenosti ne premore tak0 ne globine, ne take sonãne svetlobe, ne barv, ki jih gleda. »To je pravi svet,« glasno ugotovi in se zdrzne ob last- nem glasu, tako je zaverovan v prizor pred sabo. Nikakr0 nega velikega mrãa ni, ne brezzraãja, ne smrtosevja. Zemlja torej ni v oblaku vesoljskega prahu in ne zamira. Pred njim je svet, ki Ïivi: veter veje in maje travo, nosi semenje po zraku, ne0 teto kodeljic plahuta mimo, ptiãi se spreletavajo, ÏuÏelke brenãe; sonce sije in razsipa svojo blagodejno Ïarkovje skozi ozraãje. Nezna- ni vonji, ki jih sapa prina0 a v bivalnik, so najbrÏ vonjave cvetja, trave in bujnega rastlinja v okolici. U0 ãipne se, dotakne se lic in vek: buden je, veke ima odprte, to niso sanje, ni prikazovalnica. Nihãe ne more tega ponarediti. Zdaj razume predmrãevce, da jim no- bena globinska slika ni mogla nadomestiti zunanjega sveta in da so vsi po vrsti odklonili Ïivno infuzijo in po- mrli. 276 IKSION BESeDA Ker pravi svet je nenadomestljiv. Samo en sam sam- cat pogled v to prostornino, v to prostrano prostost, v svetlobo pravega sveta je dovolj, da si oãaran in zaãaran. Globoko vdihuje pravi zrak, kri mu polje po Ïilah in v sebi obãuti tako sreão, da je je kar preveã samo zanj. Poklicati mora Brindo. Naj druÏica vidi luã sveta, naj vidi jutro v vsej jutranji lepoti; ker to, kar gleda, je ãas jutra, ki se preve0 a v dan: sonce 0 e ni visoko, sence so po0 evne in svetloba ima poseben lesk. Dobro si je za- pomnil jutra, ki si jih je predvajal v prikazovalnici. âe- prav so bila le senca tega, kar vidi zdaj, so mu vendar pripomogla, da razpozna pravo jutro. Res mora po Brindo. Da bo videla, kako borno svet- lobno skalo premore osrednji logosintski sklop. Barve in svetloba v ozunju se ne morejo niti primerjati z umetno luãjo v bivalnikih. Odtrga se od odprtine in gre k vratom v Brindin bi- valnik. Morda si nekje globoko v sebi pa le Ïeli potrdi- tev svojega videnja. Morda le ne verjame popolnoma svojim oãem. Priãakoval je, da zunaj ne bo na0 el mrãa, pa ga je vendar presenetilo. In ne more razumeti, ãemu vse to? âemu slepenje ljudi, da Zemlja umira? Pritisne na odpiralno tipko in vrata se odpro. Mora se spet navaditi na bivalni0 ko luã, ki prevladu- je v Brindinem predelu. 277 IKSION BESeDA Potem zagleda svojo druÏico golo in razkreãeno na leÏi0 ãu, nanjo pa nalega Rami in jo med obãevanjem stiska za vrat. Oba sta zaripla, du0 ita se in vse kaÏe, da je tudi njima zmanjkovalo kisika, dokler ni odprl vrat. Z grenkobo se nasmehne: pozabil je, da je danes pre- izkusni dan in da jih najbrÏ preizku0 ajo z zaduho. In Brinda izrablja preizku0 njo za svojo bolestno naslado, kajti oãitajoãe ga pogleduje. »Moti0 me, Sumar,« nejevoljno reãe. »In odkod sveÏ zrak, ko preizku0 nja 0 e ni preklicana?« »Brinda, moram ti nekaj pokazati,« zavzeto reãe Su- mar. »Pa ne more0 malo poãakati? Ne vidi0 , da me Rami nateguje?« »Vidim, vendar mislim, da te bo kot veliko nadzorni- co dneva in noãi zanimalo.« »Sumar, nisem 0 e konãala. In pokvaril si mi obãevan- je. Pravkar mi je prihajalo, igrala sva se, da me Rami davi, ti pa vstopi0 in mi spusti0 v bivalnik sveÏ zrak.« »Oprosti, nisem vedel . . .« »Kaj nisi vedel! Potem si zapomni: kadar je preiz- ku0 nja z du0 enjem, se z Ramijem igrava davljenje. Zmo- til si me. In kak0 na ãudna svetloba prihaja iz tvojega prekata . . .« »Saj to ti hoãem pokazati. Res te nisem imel namena motiti.« 278 IKSION BESeDA »Zdaj je vse pokvarjeno,« vzdihne Brinda. »Kaj pra- vi0 , Rami, bi nehala?« »Kakor hoãe0 ,« zasoplo odgovori mladec in 0 e naprej vztrajno obdeluje Brindo. »Zaradi mene kar nadaljujta. Pa pridi pozneje,« v za- dregi reãe Sumar in se hoãe umakniti. »Poãakaj!« ga zadrÏi Brinda. »Bo0 kar tako 0 el? Te niã ne moti, da uÏivam z drugim?« »Ne vem . . .« »Sli0 ala sem, da ste senzorji obãutljivi na te stvari, da poznate celo ljubosumnost . . .« »Lagal bi, ãe bi rekel, da mi je vseeno,« prizna Sumar. Res mu je grenko v notrini, ko gleda svojo druÏico v [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ] |
Odnośniki
|