, Fran Milčinski PreĹĄernove hlače 

[ Pobierz całość w formacie PDF ]

hi0 nem pragu utim: Nh, nh, v tretjem nadstropju imajo
305
PREERNOVE HLAE
BESeDA
poletje!  V tretjem nadstropju namre stanuje gospo-
dar po0 tar Magister in se poleti zelo poti, zlasti v noge.
Dame pa spoznam z zavezanimi omi, katera je kate-
ra, po parfumih, in kadar nam pride gospa botra v vas,
jo duham e okoli vogala oziroma njeno obleko oziro-
ma naftalin. Nekatere obleke pa ne deht po naftalinu
nego po plesnobi in ne vem, kateri parfum je lep0 i.
Drugi nosovi ne duhajo vsega tega in imajo mir in so
zadovoljni in so sreni  bolj so sreni nego moj nos!
Kaj ima moj nos od svojega daru, da duha parcelo in po-
letje in morje in naftalin in plesnobo?
Ako bi bil pes, da, potem bi bila stvar drugana in bi
bil imeniten! Toda kakor reeno, nisem in zato trpim s
svojim nosom jako bridke ure.
Posebno trpim in pravijo, da sem siten, kadar kaj vo-
ham in ne vem, kaj je in odkod, in mi potem ne d miru,
dokler ne izvoham, odkod je in kaj. A ni to nikaka sit-
nost, nego je obutljiva lastnost mojega nosu.
Tako je bilo tudi oni veer in se je takisto izkazalo, da
nisem siten, le moj nos da ima poseben dar. Lepo sem
bil legel, nagal si elektriko poleg postelje in segel po
literaturi na posteljni omarici. Literaturo na posteljni
omarici zelo islam in nikdar ne zaspim brez nje. Litera-
tura ustvarja spanju jako izobraeno in dostojno podla-
go.
306
PREERNOVE HLAE
BESeDA
Seem tedaj po knjigi in jo odprem. Isti hip pa  nh,
nh, nekaj mi dehti! Kak0 en je to vrag? Ali je kaka di0 ava,
tako reko smrdljiva, ali od koderkoli odmeva drobec
alkohola ali bencina  ni treba dosti, da ga je le za spo-
min, pa ga je mojemu nosu dovolj.
Povoham odejo  nh, nh  povoham blazino  nh,
nh  morebiti se je kuhinjski oblasti kod kaj polilo!
Ne, oboje je v redu!
Tako iskanje in ugibanje me silno moti, mi prepodi
spanec in potem lahko vso no vsrkavam zrak, ali 0 e
di0 i, po em in odkod. Dejal sem: ena, kak0 en je to
vrag, ki smrdi okoli postelje? Ali ni ne uti0 ?
Je ena dvignila nos in zmajala glavo, da se ne uti
prav ni in da je bila soba zveer temeljito prezraena.
Seveda ne uti  kdaj je 0 e kaj utila! Na glasu ji po-
znam: gotovo misli, da sem siten. Vstal sem. Ta stvar se
mora dognati, sicer vso no ne zatisnem rodnega oesa.
Morebiti je za snaenje prevneti kuhinjski organ karkoli
v sobi snail s 0 piritom ali bencinom, to se vekrat do-
gaja. Potem se pa v noni atmosferi bud kaki valovi, pa
ti je nos, kdor ga ima0 , izroen najbridkej0 im mukam in
nevarnostim mrkega obupa!
Svetilka ob postelji se sveti v sumljivi ble0 obi. Povo-
ham svetilko  nh, nh  nak, svetilka je nedolna ka-
kor novorojeno jagnje.
307
PREERNOVE HLAE
BESeDA
Grem z nosom okoli kljuk  nh, nh  in okoli 0 ip 
nh, nh  nikoder ni sledu za niemer.
Potem je 0 e umivalnik tisti kraj, kjer gnezdijo obilni
vonji, to so razni pripomoki za zobe, za lase in za tisto
koo, ki se ji pravi polt in je nima vsakdo. Puhti pa vsa
0 ara vsaka svoj posebni duh, e ni trdno zaprta ali za-
ma0 ena. O, vsak dan pridigujem, tako re da je treba
pokriti ali zama0 iti ali kakorkoli! Toda so moji nauki le
bob v gluha u0 esa.
Stopil sem torej k umivalniku, predajal vse stekleni-
ce in 0 katle in tube in jih povohal  nh, nh; to pot ni
bilo lasu krivde na umivalniku!-
Neverjetno!
Grem nazaj v posteljo  nh, nh, naj me plenta pes,
ako ne smrdi! Po 0 piritu smrdi, po pokvarjenem, pa naj
me ena 0 e tako pomilovalno gleda in s skrbjo.
Kaj, e se je kuhinji ob istilnih njenih prizadevanjih
polilo kaj po tleh in se sedaj v noni stratosferi dviga iz
skritih zati0 ij smrad in se 0 iri! e nikdar me ni varal moj
nos in me ne vara tudi to pot ne.
Oh, je vzdihnila ena, prehladil se bo0 . Prosim te,
ulezi se. Morebiti se ti samo zdi in bo e minilo. Potre-
ben si samo poitka!
Kdor se mi hoe zameriti, drugega mu ni treba, nego
da izree dvome o mojem nosu. Postal sem hud in uka-
zal eni: Odpri usta in dahni vame! Kajti vasih vza-
308
PREERNOVE HLAE
BESeDA
me kake kapljice zoper elodec, tiste kapljice imajo jako
raznovrsten duh.
Dahnila je vame  ne, ni ni bilo!
Obupan sem zopet legel v posteljo in si preko nosnic
poloil robec. In da ne bi mislil na smrad in 0 pirit, sem
zopet segel po literaturi.
Toda sem duhal tudi skozi robec. O, o, o!
In sem stokal in mrmral in godrnjal in zraven ital, in
kar sem ital, je bila jako pouna povest o jako skrbni
gospodinji in materi, neumorno se je sukala po hi0 i in
hlevu. Pridna deca pa se ji je veselo igrala na dvori0 u in
najmlaj0 i je vpra0 al mamo, kdaj da bo veerja, laen da
je. In je sploh blaeno zadovoljstvo poivalo na tem za-
etnem poglavju. Ta as pa se s ceste zauje hre0 e
glas. Bil je oe, iz krme mu je kolovratil korak, iz ust pa
mu je neznosno smrdela gana pijaa.
Stoj! Nh, nh?  Ta pijanec iz povesti je bil oni skriti
vir smradu, ki me je preganjal in ga je util moj nos iz
knjige in me je muil! O, nisem bil siten, siten nisem
nikdar, le nos imam izredno obutljiv!
To sem povedal eni in je spoznala svojo krivdo in
bila poraena. Potem sem pa skoil iz postelje, odprl ok-
no in venkaj zagnal knjigo s smrdljivim pijancem, ven-
kaj v Ljubljanico.
Pa me je tisti hip zadu0 ilo  izdihnil sem in umrl.
Venci se hvaleno odklanjajo.
309
PREERNOVE HLAE
BESeDA
Kajti sem bil pozabil, da Ljubljanico regulirajo  moj
nos ne prena0 a regulacije.
In sem bil mrtev in ne vem koliko asa bom.
Regulacije vem da ne bodo ustavili zaradi mojega
nosu. To ne bi bilo preudarno. Toda bodo morebiti na0 li
kaj drugega. Na primer bodo morebiti natisnili popra-
vek, da regulacija ne smrdi. Natisnjeni popravki vsikdar
in povsod jako uinkujejo. Natisnjenemu popravku se
nemara tudi moj nos ne bo upiral. Ali pa bodo ukazali
kak0 no izdatno padavino. Ali da bo vsaj vsak tretji dan
nedelja  ob nedeljah ni smrad ne pol toliko smrdljiv
kakor ob delavnikih. Pa se utegnemo zopet videti.
[ Slovenec, 21. junija 1931 ]
310
PREERNOVE HLAE
BESeDA
Iz belenice letovi0 arja
daj je as za to, spodobi se, pa sem postal leto-
Zvi0 ar, tako reko prometni tujec in sem upo0 te-
van v statistiki, na zglasilnem uradu in v narodnem gos-
podarstvu. Pa se loveku prav zdi in po0 teno, da je
konno vendarle koderkoli upo0 tevan. In so domaini v
tem letovi0 u tudi drugae silno postreni in pozorni in
naravnost portvovalni.
Npr. kar se tie prahu na cesti. Tukaj ga 0 krope in za-
tirajo z jako hvalevredno vnemo in brez slehernega ozi-
ra na trud in stro0 ke. Toda ga ne 0 krope in zatirajo za-
radi sebe, nego poenjajo to zgolj zaradi letovi0 arjev.
Kajti so domaini pametni ljudje in preudarni in brez
predsodkov. Dobro vedo, da je prah na cesti zgolj pri-
rodni zakon, in so ga vajeni in so ga uivali njih oetje [ Pobierz całość w formacie PDF ]
  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • osy.pev.pl