|
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
obisk gozdu. Oko mu ne bo veã plavalo po deblu ali vejah hojke, bukve, bresta ali javora. Niã veã ne bo z gospodarskim oãesom ocenjeval dreves za posek in pro- dajo. Kdo vse je hodil po njegovem gozdu? Pri hi0 i je od dvainpetdesetega leta preteklega stoletja. Oni stari striã- ki, ki so Ïe pred petdesetimi leti pomrli, so ga trebili grmovja in trepetlike. Za malico in juÏino so pekli krom- pir, lovili v zanke srnjake in jelene, da so se preÏivljali pri gozdnem delu. Kleli so po italijansko, ker so bili v itali- janskih vojskah. Bili so verni, sitni, toda priklenjeni na rodni dom. Kadar so se skregali s staro Rebrovko, oblastno in trmasto Ïeno, so vzeli v vreão krompir in sol, jabolka in hru0 ke, stare pu0 ke in sekire, krivce in vrvi ter od0 li v gozd, 0 e predno se je naredil dan. S seboj so vãa- sih vzeli tudi njega, malega Rebrovega. Vse to je bilo daleã pred veliko vojno, skoraj na zaãetku tega stoletja. Strici, bili so trije, so veãkrat govorili, da je lep0 e de- lati v gozdovih ali tudi spati, kakor pa poslu0 ati pridige osornega starega tr0 kega Ïupnika Lenãka, ki je vedno grozil s peklom in vsem hudim na onem svetu. Strici so obiskovali cerkev, ali ãe je Ïupnik le preveã grozil fara- nom, so se strici na tihem smejali in v Ïepu drÏali fige. Ti fantek, zapomni si, da je na0 gozd bolj veljaven, ka- kor govori Lenãek. Vsi trije so se hehetali. On, 0 e majhen 234 VA·KA KRONIKA BESeDA deãek, jih je poslu0 al. Bili so stra0 no veliki jedci. Tudi po dve kili mesa je pojedel vsak. ·e domov so ga nesli. Po- menkovali so se in vzdihovali po moãnem in dobrem vinu, ki so ga pili na Bene0 kem, ko so bili 0 e avstrijski voj0 ãaki. Ti mali fantek, da bo0 vedel, dosti smo popili vina in pojedli fazanov, gosi, makaronov in dobrega riÏa. Tako je bilo. Poslu0 al jih je in zrl na 0 umeãe hoje, ki so bile takrat v najlep0 i rasti. Strici so mu veãkrat poka- zali mejnike in podrobno so mu povedali o lastnostih posameznega drevesa. Rebrov misli na drevje, ki 0 umi in na strice. Kdo vse je obiskoval gozd? Domaãi ljudje in lovci, oglarji, tesaãi, vozniki, voja0 ki dezerterji in nedeljski izletniki, va0 ki zaljubljenci in srnjad, planinski orel in kragulji, polhi in veverice. Vse ple0 e pred njim, gozdovi, drevje, strici, otoÏna pokojna Ïena Katrica, ki ni nikoli obiskala goz- da, ãeprav jo je prosil, da bi 0 la z njim. Ne, Katrica je bolj ljubila knjige in nedeljske sprehode ob njivah. Veter je moãno zavel ãez gozd. Kro0 nje so jeãale. To jeãanje mu je dobro delo. Glava mu je klonila in klobuk padel z glave. Megla se mu je delala pred oãmi. Veter je divjal po vsem gozdu in odna0 al s seboj vse Rebrovo hrepenenje in spomine na minula leta. Tisto vetrovno popoldne je pod staro bukvijo zaspal za vedno. 235 VA·KA KRONIKA BESeDA »Oãeta dolgo ni domov,« je zveãer Janko dejal Milki, ki je na klavirju igrala âajkovskega. »Ej, na0 oãe, njemu sta noã in dan enaka,« je smeh- ljaje se dejala Milka in zaãela igrati Griega. »Milka, reãem ti, da se bom 0 e letos poroãil. Kdo bo vedno poslu0 al te sitne stare tete?« »Kakor hoãe0 ,« mu je odvrnila. »Mene bodo najbrÏ prestavili drugam. Sprla sem se s 0 olskim in0 pektorjem. Rekla bom oãetu, da pripravi nekaj dote in born 0 la.« »Kaj pa gozdar Gregorka?« »Kaj bo Gregorka, reven besedni zaklad ima. Govori eno in isto, o gozdu in divjaãini. Na kulturo se toliko razume kot ti na teÏke simfomje,« je s posmehom odvr- nila in nehala igrati. Ker ga tudi drugega dne ni bilo domov, so ga zaãeli iskati. Janko je naprosil Klanãnikovega Matijo, da sta 0 la v gozd. Bil je lep zimski dan. Lahen veter je pihljal ãez gozdove, ko sta lezla v strmino Skrajnega vrha. Ob zna- menju, kjer je preminil stari gozdar, so bile zataknjene sveÏe roÏe. Pri znamenju je kleãala ostarela Ïenska in dvigala kvi0 ku roke. »Ne more in ne more ga pozabiti,« je tiho zamrmral Matija. Ko jo je natanãno pogledal, je opazil, da je to ona zna- na grofica, ki je obiskovala preminulega gozdarja. Gozdovi so orumeneli. Bukovo listje se je prelivalo v ãudovitih lepih jesenskih barvah. Dih jesenskega dne 236 VA·KA KRONIKA BESeDA jima je udaril v obraz. »Lepa jesen,« je dejal Matija. Jan- ko je bil brezbriÏen za lepote jesenske narave v gozdu. Mislil je samo na oãeta. Globok kes ga je ob0 el ob misli, da ni oãeta vedno poslu0 al. Vi0 je gori na Srpanovem lazu se je pasel trop srn in srnjakov. Po nebu je plaval planinski orel. Plaval je tako, kot bi bil sam nad gozdovi. Po nebu so se podili ãrno sivi oblaki, znanilci prihajajoãega deÏja. »Doma bom ostal in po Ïensko bom 0 el v tiste kraje, kjer si jo ti dobil,« je tiho dejal Janko. »âas je, da se tudi ti oÏeni0 ,« je rekel Matija in mu porogljivo oponesel: »Janko, do okrajnega glavarja mi- dva ne bova pri0 la. Preveã jih je, ki se gnetejo za tistimi poloÏaji.« »Samo, da se oãetu ne bi kaj zgodilo. Dogodilo se je, [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ] |
Odnośniki
|